Hišna miš je v Sloveniji absolutno prisotna povsod, kjer živi človek – od visokogorskih koč do urbanih središč in kmetij. Je najbolj prilagodljiv glodalec, ki v Sloveniji ne naseljuje le domov, temveč predvsem živilska skladišča, trgovske centre in kmetijske objekte. Za razliko od podgan, ki so vezane na vire vode, miš vodo pridobiva iz hrane, zato lahko preživi tudi v popolnoma suhih skladiščih žita ali v izolacijskih prostorih knauf sten.
Morfologija in Infiltracijske Sposobnosti: Je mojstrica infiltracije. Njena lobanja je prožna, kar ji omogoča, da se stisne skozi vsako odprtino, ki je široka kot navaden svinčnik (6–7 mm). Če gre skozi glava, gre skozi celo telo. Tehta le 12–30 g, kar ji omogoča premikanje po najtanjših strukturah, ne da bi povzročala zaznaven hrup. Je vrhunska plezalka, ki lahko brez težav premaguje navpične stene, če so le rahlo hrapave.
Vedenjski vzorec (Neofilija): Za razliko od podgan, ki so neofobne (se bojijo novega), so miši neofili. So izjemno radovedne in bodo vsako novo vabo ali postajo raziskale takoj po postavitvi. Vendar pa imajo zelo majhen operativni radij – običajno se gibljejo le 3 do 9 metrov od svojega gnezda. To pomeni, da strateška postavitev vab zahteva visoko gostoto; če vabo postaviš le nekaj metrov predaleč, jo miš v svojem življenjskem ciklu morda nikoli ne bo srečala.
Fiziološka Kontaminacija: Miš nima mehurja v klasičnem smislu, zato urinira nenehno, medtem ko se giblje. To je njena metoda markiranja terena. Za seboj pušča nevidno sled urina, ki je polna patogenov. Zaradi tega nenehnega uriniranja in iztrebljanja (do 80 iztrebkov na dan) miš kontaminira desetkrat več hrane, kot je dejansko pojé. V živilski industriji to pomeni takojšnjo neuporabnost celotnih serij izdelkov.
Populacijska Dinamika: Njihova reprodukcija je eksponentna. Samica ima lahko do 10 legel na leto, v vsakem pa 5–6 mladičev. Mladiči so spolno zreli že po 5 tednih. V idealnih pogojih (topla skladišča hrane) se populacija podvoji skoraj vsak mesec, kar lahko hitro vodi v nekontrolirano invazijo, če se ne ukrepa ob prvem opaženem osebku.
Nevarnost in Škoda: Poleg uničevanja hrane so miši glavni povzročitelji poškodb na fini elektroniki. Zaradi svoje majhnosti lahko zlezejo v ohišja računalnikov, strežnikov in krmilnih omaric, kjer glodajo tanke kable, kar povzroča nepredstavljivo škodo v avtomatizirani proizvodnji.
OPERATIVNI PROTOKOL H2O STOP: Zaradi njihove radovednosti (neofilije) je ključ do uspeha gosta mreža rodentomatov. Vabe postavljamo na vsakih 3–5 metrov vzdolž sten in komunikacijskih poti.