Rjava podgana je v Sloveniji splošno razširjena in prisotna v vseh urbanih središčih, od Ljubljane, Maribora do Celja. Za razliko od črne podgane, ki je vezana na toplejše obmorske kraje ali specifična skladišča, rjava podgana dominira v celinski Sloveniji. Najpogosteje jo najdemo povsod, kjer je razvejana kanalizacijska mreža, v bližini večjih rek (npr. ob nabrežjih Ljubljanice ali Drave) ter v kmetijskih območjih s hlevi in silosi.
Morfologija in Fizična Moč: To je največji urbani glodavec pri nas, ki doseže težo do 500 g. Odrasla podgana je presenetljivo atletski stroj – skoči lahko do 70 cm v višino in 1,2 metra v dolžino. Njihova najbolj uničujoča lastnost so zobje (sekalci), ki rastejo vse življenje (do 12 cm na leto). Da bi preprečile preraščanje, morajo nenehno glodati materiale, ki so trši od njihove sklenine. Z ugrizom, ki ustvari pritisk preko 500 kg/cm², zlahka prebijejo aluminij, svinec, opeko in celo šibkejši beton.
Arhitektura Gnezdenja (Podzemni Labirinti): Za razliko od drugih glodavcev je rjava podgana specialist za kopanje. Gnezda si gradi v zemlji, običajno ob temeljih stavb, pod tlakovci ali v bližini kanalizacijskih izpustov. Njihovi sistemi rovov so kompleksni in vključujejo glavne bivalne komore, skladišča hrane in več izhodov v sili (t.i. bolt holes), ki so pogosto skriti pod vegetacijo. Z gradnjo teh rovov povzročajo t.i. "strukturno spodkopavanje", kar vodi do posedanja terena in razpok v temeljih.
Populacijska Eksplozija: So biološki stroji za razmnoževanje. Ena samica lahko v enem letu skoti do 5 legel, v vsakem pa je 8–12 mladičev. Mladiči spolno dozorijo že v 8 do 12 tednih. Brez kontrole lahko en sam par s svojimi potomci v enem letu teoretično ustvari populacijo preko 1.000 osebkov. V koloniji vlada stroga linearna hierarhija; dominantni osebki (alfe) zasedajo najboljše vire hrane, medtem ko so podrejeni osebki prisiljeni v iskanje novih, nevarnejših poti.
Vedenjska Inteligenca (Neofobija): Je izrazito hierarhično in inteligentno bitje. Njena ključna obramba je neofobija – paničen strah pred novimi predmeti v okolju. V koloniji obstajajo "izvidniki", ki prvi testirajo hrano. Če izvidnik po zaužitju vabe takoj pogine, se ostale podgane vabe ne bodo niti dotaknile. To imenujemo "učinek učenja na smrt", zaradi česar so cenene vabe iz trgovin popolnoma neučinkovite.
Razlika med Rjavo in Črno podgano (Rattus rattus): Rjava podgana je večja, močnejša in agresivnejša. Medtem ko je črna podgana "akrobat", ki živi v višinah (podstrešja, tramovi) in je v glavnem rastlinojed (sadje, žita), je rjava podgana "inženir tal", ki živi v vlažnih prostorih (kanalizacija, kleti) in je vsejed (vključno z mesom). Rjava podgana ima manjša ušesa in krajši rep (krajši od telesa), medtem ko ima črna podgana velika ušesa in rep, ki je vedno daljši od telesa.
Epidemiološka Grožnja: Ker se zadržujejo v najhujši umazaniji, so glavni prenašalci Weilove bolezni (leptospiroza). Bakterije se izločajo z njihovim urinom. Ker podgane nenehno markirajo teren, je vsaka površina v kleti ali skladišču, po kateri hodijo, neposredno kužna za ljudi in domače živali.
Posebnosti: So neverjetno močne – odrasla podgana lahko skoči do 70 cm v višino in 1,2 metra v dolžino. Njihov ugriz ima pritisk preko 500 kg/cm², kar jim omogoča glodanje skozi aluminij, opeko in celo šibkejši beton.
Nevarnost: Ker se zadržujejo v vlažnih, temnih predelih (kanalizacije, kleti), so glavni prenašalci Weilove bolezni (leptospiroza), ki se prenaša preko njihovega urina v vodi ali vlagi.
-
OPERATIVNI PROTOKOL H2O STOP: Zaradi neofobije uporabljamo rodenticide s podaljšanim delovanjem (antikoagulanti III. generacije). Ti delujejo z zamikom, zato podgane smrti ne povežejo z vabo. V jaških in kanalizacijskih sistemih uporabljamo fiksne trde vabe na žicah, kar preprečuje, da bi glodalci strup odnesli izven nadzorovanega območja.